Poznam Delove bloge, sicer pa sem bila do zdaj v glavnem pristašica popotniških blogov, seveda vedno v vlogi bralke. Zdaj pa že razmišljam, da bom morda tudi jaz blogala na naslednjem daljšem potovanju. Nikoli prej pa nisem pomislila na pedagoško vrednost bloga. Zdaj pa, ko berem bloge udeleženk seminarja, ustvarjam svojega in se igram z idejami o njegovi uporabi in uporabnosti v razredu, se mi zdi, da se mi odpira celo morje novih možnosti za popestritev pouka in razvijanje drugačnega (bolj modernega) načina komunikacije. Vidim, da me čaka še veliko dela in igranja :)
Moram priznati, da do sedaj sploh še nisem imela izkušenj z blogi - mogoče pa, a nisem vedela, da so to sploh blogi bili. Ugotovila sem, da ga lahko enostavno oblikuješ kot spletno stran. V tem vidim veliko prednost in uporabnost. V bistvu za to ne potrebuješ posebnega računalniškega znanja. Le nekaj potrpljenja, volje in idej.
Tudi jaz prvič razmišljam o blogu kot uporabnem orodju pri pouku, ampak učenci zares radi posegajo po njem, imajo občutek, da soustvarjamo neko posebno, že kar intimno vez. Sicer sem zelo 'nepristaš' razmišljanja, če imajo vsi, moram imeti tudi jaz (moram reči, da me to celo odbija), ampak po tejle zabavi učenci silno radi posegajo, od mene pa tudi ne terja prevelikega napora. Dalo bi se izkoristiti ponujeno in mislim, da bi bili rezultati pri učencih kar vzpodbudni (samo človek se ne sme preveč vznemirjati, če kdo zgreši bistvo naloge ali mesto oddaje komentarja ...). No, sama sem kar rada posegala po nekaterih blogih ljudi, ki jih poznam, in moram reči, da sem tudi jaz vedno imela občutek, da me spuščajo nekam v svoj intimni prostor ... verjetno ravno ta osebna nota pritegne učence.
Se strinjam z napisanim. Tudi sama rada posegam po blogih znancev in prijateljev. Gre predvsem za bloge popotniške narave. Tako kot se jaz veselim njihovih novih objav, pa verjetno na kaj novega in zanimivega čakajo tudi naši učenci. Blog je v splošnem pridobil na svoji popularnosti. Vsak od nas ima možnost dodati osebno noto svojemu blogu in ta občutek učencem veliko pomeni. Poleg vsega pa gre za i-tehnologijo, ki je učencem blizu in ljuba, tako da že domača naloga, podana na blogu, dobi popolnoma drugačno noto, kot če bi jo razdelili v živo, na papirju.
Tudi mene razmišljanje tipa 'če imajo vsi, moram imeti tudi jaz ' prej odbije kot pritegne :) A učitelji moramo naprej časom in dobro je, da smo pri določenih stvareh korak pred učenci. Tako jih lahko opozorimo na pasti interneta in obenem pridobimo na spoštovanju.
Tudi sama sem jim morala najprej razložiti izvor besede BLOG, kaj to je in kako deluje. Zdaj so nad takim načinom dela navdušeni, radi sodelujejo in celo objavljajo povezave, ki se jim zdijo zabavne, zanimive. meni je to delo priraslo k srcu, čeprav sem bila na začetku malo skeptična. poznala sem nekaj blogov, ki so bili pusti in dolgočasi ali pa le naključna razmišljanja odraslih - menim, da v taki obliki za mladostnike niso zanimivi. Zdaj pa zahvaljujoč voditeljicama in vsem vam, spoznavam, kako blog omogoča kombiniranje različnih oblik in znanj in je tako lahko zelo pester učni pripomoček, tako ima tudi jasen namen. Vidim pa možnosti za nadgradnjo - prihodnji teden jih bom opozorila na netetiko, pasti spleta in pravila komuniciranja :)
Prvi blog sem ustvarila pred nekaj leti - samouk - za potrebe nekega projekta. Tokrat sem veliko bolje delala zaradi razlage - sem se že zahvalila na uvodnem srečanju. Drugače imam raje bolj zasebne kot javne objave. Imam tudi spletno stran, pa še spletno učilnico, kjer veliko raje objavljam. Vsekakor bo tudi kakšen blog, saj mi je všeč, da učenci bolj pazijo na jezik in obnašanje, ko je stvar bolj javna. Pa še všeč jim je bilo. Najbrž bo pa to prišlo na vrsto prihodnje šolsko leto. Drugače pa rada vnašam in ponudim novosti, če so le koristne.
:)
OdgovoriIzbrišiIn potem sledi vprašanje: "Kaj pa je to blog?"
Ko sem danes naznanila učencem, da bodo kmalu imeli blog pri mojem predmetu, so me zmedeno gledali in v en glas postavili enako vprašanje:)
Ah, šele zdaj sem videla, da je povezava na članek. No, moj komentar se je nanašal na slikco...
IzbrišiPoznam Delove bloge, sicer pa sem bila do zdaj v glavnem pristašica popotniških blogov, seveda vedno v vlogi bralke. Zdaj pa že razmišljam, da bom morda tudi jaz blogala na naslednjem daljšem potovanju.
OdgovoriIzbrišiNikoli prej pa nisem pomislila na pedagoško vrednost bloga. Zdaj pa, ko berem bloge udeleženk seminarja, ustvarjam svojega in se igram z idejami o njegovi uporabi in uporabnosti v razredu, se mi zdi, da se mi odpira celo morje novih možnosti za popestritev pouka in razvijanje drugačnega (bolj modernega) načina komunikacije. Vidim, da me čaka še veliko dela in igranja :)
Moram priznati, da do sedaj sploh še nisem imela izkušenj z blogi - mogoče pa, a nisem vedela, da so to sploh blogi bili. Ugotovila sem, da ga lahko enostavno oblikuješ kot spletno stran. V tem vidim veliko prednost in uporabnost. V bistvu za to ne potrebuješ posebnega računalniškega znanja. Le nekaj potrpljenja, volje in idej.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz prvič razmišljam o blogu kot uporabnem orodju pri pouku, ampak učenci zares radi posegajo po njem, imajo občutek, da soustvarjamo neko posebno, že kar intimno vez.
OdgovoriIzbrišiSicer sem zelo 'nepristaš' razmišljanja, če imajo vsi, moram imeti tudi jaz (moram reči, da me to celo odbija), ampak po tejle zabavi učenci silno radi posegajo, od mene pa tudi ne terja prevelikega napora. Dalo bi se izkoristiti ponujeno in mislim, da bi bili rezultati pri učencih kar vzpodbudni (samo človek se ne sme preveč vznemirjati, če kdo zgreši bistvo naloge ali mesto oddaje komentarja ...).
No, sama sem kar rada posegala po nekaterih blogih ljudi, ki jih poznam, in moram reči, da sem tudi jaz vedno imela občutek, da me spuščajo nekam v svoj intimni prostor ... verjetno ravno ta osebna nota pritegne učence.
Se strinjam z napisanim. Tudi sama rada posegam po blogih znancev in prijateljev. Gre predvsem za bloge popotniške narave. Tako kot se jaz veselim njihovih novih objav, pa verjetno na kaj novega in zanimivega čakajo tudi naši učenci. Blog je v splošnem pridobil na svoji popularnosti.
IzbrišiVsak od nas ima možnost dodati osebno noto svojemu blogu in ta občutek učencem veliko pomeni.
Poleg vsega pa gre za i-tehnologijo, ki je učencem blizu in ljuba, tako da že domača naloga, podana na blogu, dobi popolnoma drugačno noto, kot če bi jo razdelili v živo, na papirju.
Tudi mene razmišljanje tipa 'če imajo vsi, moram imeti tudi jaz ' prej odbije kot pritegne :) A učitelji moramo naprej časom in dobro je, da smo pri določenih stvareh korak pred učenci. Tako jih lahko opozorimo na pasti interneta in obenem pridobimo na spoštovanju.
OdgovoriIzbrišiTudi sama sem jim morala najprej razložiti izvor besede BLOG, kaj to je in kako deluje. Zdaj so nad takim načinom dela navdušeni, radi sodelujejo in celo objavljajo povezave, ki se jim zdijo zabavne, zanimive. meni je to delo priraslo k srcu, čeprav sem bila na začetku malo skeptična. poznala sem nekaj blogov, ki so bili pusti in dolgočasi ali pa le naključna razmišljanja odraslih - menim, da v taki obliki za mladostnike niso zanimivi. Zdaj pa zahvaljujoč voditeljicama in vsem vam, spoznavam, kako blog omogoča kombiniranje različnih oblik in znanj in je tako lahko zelo pester učni pripomoček, tako ima tudi jasen namen.
OdgovoriIzbrišiVidim pa možnosti za nadgradnjo - prihodnji teden jih bom opozorila na netetiko, pasti spleta in pravila komuniciranja :)
Lep dan vsem.
Prvi blog sem ustvarila pred nekaj leti - samouk - za potrebe nekega projekta. Tokrat sem veliko bolje delala zaradi razlage - sem se že zahvalila na uvodnem srečanju. Drugače imam raje bolj zasebne kot javne objave. Imam tudi spletno stran, pa še spletno učilnico, kjer veliko raje objavljam. Vsekakor bo tudi kakšen blog, saj mi je všeč, da učenci bolj pazijo na jezik in obnašanje, ko je stvar bolj javna. Pa še všeč jim je bilo. Najbrž bo pa to prišlo na vrsto prihodnje šolsko leto.
OdgovoriIzbrišiDrugače pa rada vnašam in ponudim novosti, če so le koristne.